Prenos poslovnih deležev je nekaj, kar se dogaja vsak dan.

Družbeniki prenašajo lastništvo na svoje potomce, ki nato nadaljujejo z vodenjem podjetja ali pa podjetje preprosto prodajo novemu lastniku.

Velikokrat se družbeniki v manjših podjetjih odločajo, da ne bodo več sodelovali v podjetju in ga prodajo ali podarijo družbeniku, ki ostane v podjetju.

V praksi se pojavlja vprašanje ali družbenik, ki je nov poslovni delež pridobil, le-tega lahko zdrži s svojimi že obstoječimi deleži v tej družbi.

Na prvi pogled preprosto vprašanje je rešilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

SPLOŠNO

Poslovni deleži v podjetjih (v članku se bom osredotočil na družbo z omejeno odgovornostjo) se lahko odsvojijo ali dedujejo.

Prenos poslovnih deležev določa Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 481. členu.

Vendar je potrebno ob preučevanju omenjene teme upoštevati še Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju uredba).

Poslovni deleži se prenašajo s pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev, ki jo morajo družbeniki skleniti v obliki notarskega zapisa.

PRAVNA PODLAGA

Povedali smo že, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo. Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.

Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa.

Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.

Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.

Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in določi pogoje za izdajo soglasja.

Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. Za obveznosti do družbe, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.

Družbenik lahko odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Vrednost preostalega poslovnega deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od 50,00 evrov.

Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi ali delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

Do sedaj sem napisal pravila, ki jih za prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo določa ZGD-1.

Katere listine je potrebno predložiti vpisu v sodni register pa določa Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpis izstopa ali izključitve družbenika je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo pri odsvojitvi poslovnega deleža z listino iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te uredbe.

V teh dveh točkah je navedeno, da če se družbenik spremeni zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika priložiti odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža in če družbenik, kot pridobitelj, novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem izjavo družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža.

Tukaj pa se pojavi problem.

O vpisu v sodni register odločajo sodniki, ki so pri odločanju vezani na ustavo in zakon. ZGD-1 pa za razliko od uredbe nič ne govori o tem, da družbenik lahko združi poslovne deleže.

O možnosti spojitve deležev je odločalo Vrhovno sodišče, ki je v Sodbi št. III Ips 114/2004 rešilo vprašanje ali je spojitev oziroma združitev poslovnih deležev dovoljena ali ne.

DEJANSKO STANJE IN REŠITEV

V navedeni sodbi sta stranki sklenili pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža. Prva pogodbena stranka je odsvojila del poslovnega deleža drugi pogodbeni stranki.

Odsvojeni del pa naj bi se po volji strank spojil s prej obstoječim poslovnim deležem druge stranke, tako, da bi druga pogodbena stranka imela en poslovni delež, ki bi zajemal tudi na novo pridobljen delež.

Sodišče je presojalo ničnost pogodbe, ker je bil delež združen. Sodišče je ugotovilo, da iz drugega odstavka 416. člena ZGD (sedanji drugi odstavek 481. člena ZGD-1) izhaja, da morebitni pridobljeni delež ostane samostojen.

Ker je ta določba (po mnenju sodišča) prisilne narave, je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Po Obligacijskem zakoniku so nične določbe, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

Odsvojitev dela poslovnega deleža je mogoča le tako, da nastane še en nov in samostojen poslovni delež. Ker je predpis ZGD-1 prisilne narave je vsakršen dogovor o spojitvi poslovnih deležev ničen. Edina posledica ničnosti dogovora o spojitvi deleža je namreč, da odsvojeni del deleža in obstoječi delež stranke ne bosta spojena. To pomeni, da je pogodba veljavna, brez določila o spojitvi poslovnega deleža.

Problem, pa nam povzroča Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

Povedal sem, da se lahko odsvoji del poslovnega deleža in da odsvojeni delež ohrani svojo samostojnost.

To pomeni da, če obstoječi družbenik pridobi še kakšen delež, ostane ta naknadno pridobljeni delež samostojen.

Uredba v 2. točki 1. odstavka 43. člena omogoča združevanje poslovnih deležev. Določba uredbe je tako v nasprotju s kogentnim predpisom ZGD-1, ki ne dovoli združevanje poslovnih deležev. Vendar pa so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon in niso vezani na določbo uredbe. Tako je odločilo tudi Višje sodišče s sklepom št. Cpg 253/2008, kjer je jasno povedalo, da ni mogoče združevati poslovne deleže in da so take določbe pogodbe nične.

SKLEP

Iz povedanega lahko jasno sklepamo, da je združevanje poslovnih deležev prepovedano. Pri pridobitvi deleža boste tako imeli v sodnem registru vpisanih več deležev, ki jih ne morete združiti.

Pa vendar je v praksi kljub vsemu mogoča združitev deležev.

Večina sodišč v Republiki Sloveniji dopušča, da družbenik (ali več družbenikov če je več osebna družba) naknadno sprejme sklep o združitvi poslovnih deležev in predlaga vpisa takšnega sklepa v sodni register.

Tako lahko v praksi združite poslovne deleže. 

Deleži bodo vpisani na vaše ime in seštevek deležev bo predstavljal vaš skupni delež. Ker pogodbe pogosto sestavljajo notarji, ki se s prenosom deležev srečujejo dnevno, pride do takega združevanja deležev v njihovih pogodbah redko.

Lahko pa združitev deležev poskušate urediti naknadno s sklepom.

Pozorni bodite na določbe pogodbe o prenosu poslovnega deleža, če jo sestavljate sami.

Res je, da jo mora nato notar potrditi v obliko notarskega zapisa, vendar vseeno vam svetujem, da ste pozorni na to določbo.

Če ne drugega, bo odločitev sodišča hitrejša.

odvetnik Gregor Verbajs