Dne 15. 9. 2021 je začel veljati Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju: »Odlok«), ki je prinesel veliko nejasnosti, o čemer je pisalo že veliko medijev.

V tej objavi vam bom prikazal en problem iz prakse, kakšno mnenje je podalo sodniško društvo in odgovoril na pogosta vprašanja delodajalcev in delavcev.

  1. Eden izmed problemov (nejasnosti) v praksi?

Pri svojem delu sem opazil predvsem nejasnost 5. člena Odloka, in sicer glede opravljanja dela na terenu.

Problem v praksi je sledeč.

Predstavljajte si podjetnika, na primer vodovodarja, ki opravlja delo na terenu. V prvem odstavku 5. člena Odloka je navedeno, da morajo pogoj PCT za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost.

Vodovodar lahko skladno s 6. členom Odloka pogoj PCT izpolnjuje s tedenskim samotestiranjem s hitrim testom HAG (1. odstavek 6. člena Odloka) ali s tedenskim testiranjem s hitrim testom HAG (prva alineja 2. odstavka 6. člena Odloka).

Kaj pa mora vodovodar izpolnjevati, ko pride na delo na teren in vstopi v druge prostore (v prostore druge gospodarske družbe, prostore javnih služb ali državnih organov…)? Ali mora izpolnjevati še poseben pogoj, da ima hitri test HAG, ki ni starejši od 48 ur, ali PCR test, ki ni starejši od 72 ur?

Namreč v praksi sem opazil, da podjetja, ki opravljajo delo na terenu svoje delavce tedensko (samo)testirajo s hitrim testom HAG, kot to določa 6. člen Odloka, nato pa naročniki del od izvajalcev (delavcev, ki pridejo na teren) zahtevajo izpolnjevanje še posebnih pogojev (hitri test HAG, ki ni starejši od 48 ur, ali PCR test, ki ni starejši od 72 ur) in tedensko (samo)testiranje s hitrim testom HAG ne priznavajo.

Povedano še drugače, vodovodar mora za to, da lahko opravlja delo izpolnjevati pogoje po 6. členu Odloka (enkrat tedensko samotestiranje ali enkrat tedensko testiranje s hitrim testom HAG), vendar pa potem, ko pride opravljati delo v prostore naročnika, od njega zahtevajo, da ima hitri test HAG, ki ni starejši od 48 ur, ali PCR test, ki ni starejši od 72 ur.

Menim, da je takšna razlaga Odloka napačna, ker vodovodar opravlja svoje delo in za opravljanje dela Odlok določa, da je dovolj tedensko (samo)testiranje s hitrim testom HAG.

Glede tega uradnega stališča ni, zato je reševanje prepuščeno gospodarskim subjektom, ki se v praksi različno dogovarjajo. Načeloma naročniki zahtevajo zgolj podpisano izjavo, da izvajalci izpolnjujejo pogoj PCT.

  1. Kako je z delom na sodiščih?

Slovensko sodniško društvo je javnosti sporočilo, da Odlok lahko nedopustno otežuje oz. celo onemogoča izvrševanje sodne oblasti, če se ga v celoti uporablja tudi na sodiščih. Zapisali so tako.

Ustava RS v 23. čl. zagotavlja vsakomur pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Stranke sodnih postopkov z Odlokom vlade, ki je podzakonski akt izvršilne veje oblasti, zato ne morejo biti onemogočene v uresničevanju svojih ustavnih pravic.

Odlok 1. odstavka 5. člena določa, da morajo pogoj PCT za opravljanje dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost. V 2. odstavku istega člena pa je določeno, da morajo pogoj PCT izpolnjevati tudi vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Republiki Sloveniji iz prejšnjega odstavka. V 3. odstavku istega člena so določene izjeme od predhodnega pravila, med katerimi ni zaslediti strank in drugih udeležencev sodnih postopkov.

Izvrševanje sodne oblasti ni niti storitev niti dejavnost v smislu prve alineje 2. odstavka 5. člena Odloka in udeleženci sodnih postopkov niso njeni uporabniki, zato je taka rešitev za izvajanje sodne oblasti v svojem bistvu nesprejemljiva.

Situacije, ko se skladno s 4. odstavkom 7. člena Odloka osebi ne dovoli udeležba ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti, lahko popolnoma onemogočijo izvajanje sodne oblasti, tudi v nujnih postopkih, ne le v kazenskih, ampak tudi v civilnih postopkih (tudi npr. družinskih, kjer so lahko resno in neposredno ogrožene koristi mladoletnih otrok). Po drugi strani pa stranke v navedenem Odloku tudi ne morejo imeti izgovora za neudeležbo v sodnem postopku, saj so se dolžne na vabilo sodišča kot stranka, priča, sodni izvedenec ipd.. odzvati.

Pričakovati je namreč, da bodo stranke, ki za tek postopka na sodišču niso zainteresirane (osumljenci in obdolženci v kazenskih postopkih, tožene stranke v civilnih postopkih, vabljene priče itd.) Odlok izkoristile za to, da bodo z neizpolnjevanjem PCT pogoja onemogočile tek sodnega postopka in sodnik takega ravnanja ali opustitve ne bo mogel sankcionirati. Posamezni razpravljajoči sodnik, kljub temu, da je nosilec sodne oblasti, sam seveda niti ne odloča o tem, ali se posamezniku zavrne vstop v sodno zgradbo ali ne.

Slovensko sodniško društvo se je zato kljub zavedanju, da je epidemiološka situacija akutna, zavzelo za takojšnjo spremembo ureditve tako, da bo omogočeno izvrševanje sodne oblasti in zagotovljeno sodno varstvo posameznikom, z drugimi temu prilagojenimi epidemiološkimi ukrepi.

Opozorilo je, da mora imeti vsak poseg v pravico do sodnega varstva ustrezno ustavnopravno oz. zakonsko podlago. Slovensko sodniško društvo zahteva, da je v vse razprave o ukrepih, ki se tičejo dela in položaja sodnikov, aktivno vključeno. Obenem pa je sodniško društvo pozvalo vse udeležence sodnih postopkov, da ravnajo odgovorno pri varovanju svojega zdravja in zdravja vseh oseb, s katerimi prihajajo v stik na sodiščih.

  1. Odgovori na vprašanja delavcev in delodajalcev
  • Kdo mora izpolnjevati PCT pogoj za delo?

Pogoj za delo morajo po 5. členu Odloka izpolnjevati vsi, in sicer tako zaposleni pri delodajalcu kot samozaposleni.

  • Kaj se upošteva kot dokazilo za izpolnjevanje PCT pogoja?

V 2. členu Odloka je navedeno kaj vse se šteje kot dokazilo za izpolnjevanje PCT pogoja.

Med pogoji so navedeni potrdilo o cepljenju, potrdilo o prebolevnosti (ki po novem ponovno velja le šest mesecev, in ne več osem mesecev), ter potrdila o testiranju.

Načeloma morajo biti hitri testi HAG opravljeni na 48 ur, PCR testi pa velja 72 ur. Sicer za opravljanje dela velja tudi samotestiranje, kar se dokazuje z evidenčnimi listi na delovnem mestu, vendar kot sem navedel zgoraj so mnenja glede tega, ali samotestiranje velja tudi v primeru, če delavci opravljajo delo na terenu. Del jih je na stališču, da potrdilo o samotestiranju ne velja zunaj delovnega mesta, kar je po svoje absurdno. Kaj vse se šteje kot potrdilo lahko preberete v 2. členu Odloka (Odlok).

  • Ali delavci potrebujejo PCT za delo od doma?

Tudi o tem še ni povsem jasnega stališča. Sicer Odlok ne vsebuje izjeme za tiste, ki nimajo stika z ljudmi in delajo od doma. Glede na določbe Odloka se morajo tudi tisti, ki delajo od doma samotestirati pod nadzorom delodajalca.

V časopisu Finance je bil objavljen odgovor Ministrstva za delo, pri čemer gre zgolj za mnenje ministrstva in ne za zavezujoč akt, odgovorili pa so tako:

»Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 v prvem odstavku 5. člena določa, da morajo vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost, za čas opravljanja dela izpolnjevati PCT pogoj. Odlok med izjemami ali dodatnimi opredelitvami ne navaja, da bi pogoj PCT morale izpolnjevati osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami v okoljih ali dejavnostih v RS. Navedeno glede na zapisano pomeni, da morajo pogoj PCT izpolnjevati vse osebe, navedene v prvem odstavku 5. člena.«

  • Na kakšen način se lahko izvaja samotestiranje?

Skladno z Odlokom se samotestiranje lahko opravlja le na delovnem mestu pod nadzorom delodajalca oziroma za to pooblaščene osebe.

Kot presejalni test (enkrat tedensko) velja samotestiranje in tudi hitri test HAG. Torej test se mora izvajati enkrat tedensko. O samotestiranju je potrebno voditi evidenčni list (ki sem vam jih napisal v tem prispevku KLIK), ki mora vsebovati datum (samo)testiranja, rezultat testa in podpis delavca.

Stroške samotestiranja je dolžan kriti delodajalec, razen za tiste, ki imajo dokazilo zdravnika, da se ne morejo cepiti, za katere testiranje krije država.

  • Kdo mora hraniti evidenčne liste o samotestiranju – delavec ali delodajalec?

Veliko delodajalcev je klicalo na ministrstvo za zdravje, kjer so jim pojasnili, da delodajalec nima pravne podlage, da bi lahko zbiral zdravstvene podatke o delavcu.

Tako se večine delodajalcev, predvsem zaradi GDPR omejitev odloča, da bodisi delavci hranijo evidenčne liste in potrdila pri sebi ves čas in jih bodo pokazali na zahtevo inšpektorja, ali pa se organizirajo tako, da se evidenčni listi (ne pa tudi dokazila) hranijo pri eni pooblaščeni osebi.

  • Kaj če zaposleni noče izpolnjevati pogoja PCT?

V Odloku je zapisano, da lahko »delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti«.

To pomeni, da bi delodajalec zoper takega zaposlenega lahko sprožil disciplinski postopek, mogoče celo odpoved delovnega razmerja, vendar pa je tukaj odprtih še veliko vprašanj, predvsem glede tega, kaj če bo Odlok s strani Ustavnega sodišča RS odpravljen.

V kolikor bo resnično prihajalo do odpovedi pogodb o zaposlitvi, bo to nedvomno sprožilo veliko delovnopravnih sporov.

  • Kako lahko delodajalci uredijo zahtevo po izpolnjevanju pogoja PCT?

V praksi pravniki svetujemo, da naj delodajalci naredijo spremenjeno oceno tveganja za zdravje pri delu oziroma pridobijo mnenje izvedenca medicine dela glede posameznega delovnega mesta. Na ta način bo zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT postala ukrep varstva in zdravja pri delu.

Delodajalci v praksi ravnajo zelo različno, in sicer dopolnjujejo pravilnik o delu, sprejemajo sklep o dopolnitvi ocene tveganja, itd.

  • Kakšne kazni vas lahko doletijo, če ne upoštevate Odloka?

Globe za kršitev Odloka so določene v Zakonu o nalezljivih boleznih, pri čemer se Odlok v uvodu sklicuje na 31. člen Zakona o nalezljivih boleznih, ki govori o obveznih zdravstveno higienskih pregledih.

Zakon o nalezljivih boleznih predvideva, da se z globo od 4.000,00 EUR do 100.000,00 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot delodajalec ne omogoči obveznih zdravstvenih pregledov, globa od 2.000,00 EUR do 50.000,00 EUR je predpisana samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorni osebi pa globa med 400,00 EUR in 4.000,00 EUR.

Delavcu, ki se ne bi želel testirati pri delodajalcu ali bi se temu izmikal in tudi v primeru, če bi delo opravljal brez testa, je predpisana globa od 400,00 EUR do 4.000,00 EUR.

  • Komu ni potrebno izpolnjevati pogoja PCT?

Ta določba (3. odstavek 5. člena Odloka) je bila spremenjena en dan po uveljaviti Odloka in si jo lahko ogledate tukaj (KLIK).

Sicer pa pogoja PCT ni potrebno izpolnjevati osebam mlajšim od 15 leta, osebam ki pripeljejo in odpeljejo otroka v vrtec, 1., 2., in 3. razred osnovne šole, učencem in dijakom pri prevozu z javnim potniškim prometom.

Potrdil tudi ne bo treba kazati v trgovinah z živili in specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, vendar le, če te prodajalne niso v trgovskih centrih. Prav tako pogoj PCT ni potrebno izpolnjevati pri nujni medicinski pomoči ter v primerih zaščite in reševanja.

Odvetnik Gregor Verbajs

Gregor Verbajs

Sem odvetnik, ki pomagam podjetnikom, gospodarskim družbam in fizičnim osebam reševati pravne probleme. Moje poslanstvo je ozaveščati ljudi o pomenu pravočasnega in ustreznega reševanja njihovih pravnih problemov.

Sem avtor knjige z naslovom: The Book On Hiring The Right Lawyer – Helping You Save Millions and Your Life. Knjigo v fizični obliki lahko kupite na nemškem Amazonu, ker boste knjigo dobili zelo hitro. Link je tukaj:

Papirnata knjiga na Amazonu

Kindle (elektronsko) verzijo pa lahko dobite tukaj:

Knjiga v Kindle formatu

Če vas zanima več o sami vsebini knjige, kliknite tukaj:

https://therightlawyerbook.com/

Knjiga bo v mesecu oktobru 2021 izdana tudi v slovenskem jeziku in če jo želite v slovenskem jeziku potem knjige ne kupujte na Amazonu, ampak počakajte, da vas obvestim kdaj bo knjiga uradno izšla tudi v slovenskem jeziku.

Podjetje The Legal 500, ki ocenjuje globalne odvetniške pisarne in odvetnike, me je v letu 2019 izbralo za »priporočenega odvetnika«.

Kot nekdanji vrhunski športnik v nordijski kombinaciji, sem še vedno športno aktiven.

Živim v majhni vasici pri Grosupljem s svojo ženo in dvema otrokoma.