Veliko ljudi meni, da je izvršilni postopek nekaj enostavnega, kjer zgolj vložiš elektronski predlog za izvršbo in »POOF« začne se izvršba.

Vendar po takem začetku izvršilni postopki trajajo leta in leta, ljudje pa se jezijo zakaj se nikamor ne premaknejo.

Zakaj je temu tako?

V izvršilnem postopku je upnik »kralj postopka« in celotno dogajanje je odvisno od njegovih ravnanj. Če je upnik v postopku pasiven bo tudi izvršilni postopek bolj ali manj pasiven.

Res je, da sodišče vodi postopek, vendar pa je veliko odvisno kako intenzivno v postopku sodeluje upnik.

Verjemite mi, da če je upnik aktiven v postopku, bo postopek hiter in tudi bolj uspešen.

V tem zapisu bom z vami delil eno zanimivo zgodbo, ki še kako dobro prikazuje zakaj izvršilni postopek ni enostaven in kako je hipotekarni upnik zaradi ENE napake ostal brez plačila svoje terjatve v višini 150.000,00 EUR.

Februarja 2021 je bil v enem izvršilnem postopku razpisan razdelitveni narok za dolžnika moje stranke, na katerem je sodišče razdelilo kupnino od prodane nepremičnine. Pri prodani nepremičnini so bile v zemljiški knjigi vpisane štiri hipoteke štirih različnih upnikov. Izvršilni postopek za prodajo nepremičnine sta predlagala dva upnika, dva pa ne. Tista upnika, ki nista predlagala izvršbo, sta bila o razdelitvenem naroku obveščena.

Po pravilih Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) mora hipotekarni upnik (upnika, ki ni predlagal izvršbe bom v tem zapisu imenoval hipotekarni upnik) prijaviti svojo terjatev najpozneje na razdelitvenem naroku, sicer je sodišče ne upošteva pri razdelitvi kupnine in je ne poplača.

V mojem primeru je zgolj en hipotekarni upnik prijavil terjatev, drugi pa ne. Oba hipotekarna upnika sta prišla na narok in zgolj en hipotekarni upnik je ustno na zapisnik prijavil terjatev drugi pa ne. Tako je iz zapisnika o razdelitvenem naroku izhajalo, da je terjatev prijavil zgolj en hipotekarni upnik.

Sodišče je tako izdalo sklep o poplačilu upnika, pri čemer seveda ni poplačalo hipotekarnega upnika, katerega prijava terjatve ni bila vpisana na zapisniku o razdelitvenem naroku.

Hipotekarni upnik je vložil pritožbo zoper sklep o poplačilu in zatrjeval, da je terjatev pravočasno prijavil na razdelitvenem naroku.

Vendar ali jo je res?

Poglejva si, kje je problem.

Po prejemu pritožbe hipotekarnega upnika sem pregledal celotno dejansko stanje in ugotovil naslednje.

Hipotekarni upnik na razdelitvenem naroku ni prijavil svoje terjatve, saj kaj takega ni izhajalo iz zapisnika o razdelitvenem naroku, ki je v skladu z določilom 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje.

Prav tako iz zapisnika ni izhajalo, da bi hipotekarni upnik zapisniku ugovarjal oz. podal pripombe nanj, pri čemer je tudi hipotekarni upnik sama v pritožbi navedel, da na zapisnik pripomb ni podal.

Iz zapisnika je izhajalo, da je na razdelitvenem naroku svojo terjatev prijavil zgolj en hipotekarni upnik, ne pa tudi ta hipotekarni upnik, ki se je pritožil.

V kolikor bi na razdelitvenem naroku tudi hipotekarni upnik podal (konkretizirano) priglasitev terjatve, bi torej nedvomno bila tudi ta prijava terjatve vnesena v zapisnik. Življenjsko logično je, da bi sodišče na zapisnik vpisalo vse ustne na naroku prijavljene terjatve. Prav tako je pri prijavi terjatve potrebno prijavljeno terjatev specificirati (glavnica, obresti…) in konkretizirati, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno.

Poudariti je, da ZIZ nima posebnih določb o poteku in vodenju naroka, niti o pisanju zapisnika, zato mora sodišče na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP, ki se nanašajo na glavno obravnavo in zapis zapisnika.

Skladno s 124. členom ZPP imajo stranke postopka pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, se zapiše na koncu zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno. V nadaljnjih vlogah podani ugovori oz. pripombe na zapisnik se zato štejejo za prepozne oz. je stranka v tem že prekludirana.

Če torej stranka vsebini zapisnika ne ugovarjala, so njene pritožbene navedbe, s katerimi izpodbija resničnost dejstev, navedenih v zapisniku kot javni listini, neutemeljene. V primeru, ko iz zapisnika ne izhaja, da bi stranka podala kakršne koli pripombe ali ugovore, čeprav je to pravico imela, je ugotoviti, da takih pripomb in ugovorov stranka očitno ni podala.

Vrnimo se sedaj na moj naš konkretni primer.

V konkretnem primeru je hipotekarni upnik z udeležbo na razdelitvenem naroku nedvomno imel možnost in pravico ugovarjati njegovemu zapisu. Hipotekarni upnik v pritožbi sam priznava, da je bil prisoten na razdelitvenem naroku, da mu je bila kopija zapisnika na samem naroku vročena in da zoper vsebino zapisnika ni ugovarjal.

Povedano še drugače, ima stranka zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka že med obravnavo pravico ugovarjati zoper vsebino zapisnika, vendar mora to pravico uveljaviti pravočasno, kar pomeni do konca naroka, ko sodišče zaključi pisanje zapisnika.

Naknadno njegove vsebine ni več mogoče spreminjati. Če stranka pripomb ne poda do konca naroka, je njen ugovor v zvezi s tem prepozen in pripomb glede vsebine zapisnika ni mogoče upoštevati.

Poleg zgoraj navedenega, je potrebno upoštevati še naslednje. Tradicionalno vodeni zapisnik se sestavlja tako, da sodnik ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Že na tej podlagi bi ob spremljanju glavne obravnave moralo biti hipotekarnemu upniku jasno, da priglasitev terjatev hipotekarnega upnika, tudi, če bi jo resnično ustno podal na razdelitvenem naroku, ni bila vnesena na zapisnik.

V takem primeru bi moral iz previdnosti zahtevati, da se mu zapisnik prebere oz. se mu prebere vsaj v delu, ki se nanaša na prijavo terjatve z njegove strani. Še toliko bolj iz razloga, ker naj bi, kot je hipotekarni upnik zatrjeval v pritožbi, priglasitev terjatve podal le ustno na razdelitvenem naroku in bi bil v takem primeru torej zapisnik edini »dokaz« o priglasitvi terjatve.

Ob tem je poudariti, da zapisniki o razdelitvenem naroku običajno obsegajo dve strani, sam sklep, ki ga sodišče sprejme na naroku in v katerem ugotovi katere terjatve so bile priglašene, pa običajno obsega zgolj pol strani. V manj kot minuti bi hipotekarni upnik lahko torej opazil, da se priglasitev terjatve v zapisniku ne nahaja.

Ker torej terjatev hipotekarnega upnika do razdelitvenega naroka ni bila priglašena, niti iz zapisnika ne izhaja, da bi bila priglašena na samem razdelitvenem naroku, na vsebino zapisnika pa hipotekarni upnik ni imel pripomb, je sodišče v sklep o poplačilu skladno z določili 207. in 208. člena ZIZ pri izdaji sklepa pravilno upoštevalo vsebino sklepa o prijavljenih terjatvah, kot izhaja iz zapisnika o razdelitvenem naroku, ki je javna listina.

Vendar, kaj če je bila terjatev resnično ustno priglašena in bi to upnik na primer izkazal s pisnimi izjavami oseb udeleženih na razdelitvenem naroku?

Tudi, če bi torej hipotekarni upnik na razdelitvenem naroku ustno res priglasil nekakšno terjatev (kakšno sicer ni jasno), je verjetno sodišče pravilno ni upoštevalo, saj terjatev, kot jo je (pavšalno) zatrjeval hipotekarni upnik, ni opredeljena niti po temelju niti po višini (na dan razdelitvenega narok), niti ni v zvezi s tem ni podal nobenega dokaza, prav tako pa sploh ni navedel vrstnega reda hipoteke, vknjižene v zavarovanje te terjatve. Kakršna koli identifikacija in preizkus takšne terjatve s strani sodišča oz. drugih upnikov ne bi bila mogoča in je kot taka ta terjatev neupoštevna.

Zaradi navedene ENE napake je hipotekarni upnik ostal brez poplačila svoje terjatve v višini 150.000,00 EUR.

Še vedno menite, da so izvršilni postopki enostavni?

Upam, da ne.

Izvršilni postopek je sodni postopek kot vsak drugi (pravdni, nepravdni, stečajni…) in ga je potrebno pravilno voditi in v njem opravljati veliko dejanj.

Ker imajo v izvršilnih postopkih dolžniki zelo veliko pravnih sredstev (ugovorov, pritožb…) je potrebno postopek previdno in skrbno voditi.

Zato vam svetujem, da se izvršilnih postopkov lotite skrbno in previdno. Ali pa jih zaupate nam, ki se z njimi vsakodnevno ukvarjamo.

Gregor Verbajs

Gregor Verbajs