V tem zapisu želim predstaviti (ne)možnost plačila davkov in prispevkov po koncu stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZDavP-2[1]. Za izhodišče si zastavimo vprašanje ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika?
- Pravna podlaga
Vrhovno sodišče RS je v načelnem pravnem mnenju[2] zavzelo stališče, da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra (377. člen ZFPPIPP). S tem preneha obstajati. Posledica končanja stečajnega postopka je torej res ta, da od stečajnega dolžnika ni mogoče ničesar izterjati.
Treba je upoštevati, da upniki v praksi zahtevajo zavarovanje terjatev z zastavo od tretje osebe prav kot učinkovito zavarovanje pred tveganjem stečaja. Položaj zastavnega upnika jim omogoča, da pridejo do poplačila zunaj stečajnega postopka in ne glede na ta postopek. Podobno velja za poroštvo. Nobenega razumnega, iz narave stečajnega postopka izhajajočega razloga ni mogoče najti niti za utemeljitev, da bi s končanjem stečajnega postopka upniki izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti gospodarske družbe od njenih družbenikov na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti.
Tudi določbe ZFPPIPP, in sicer peti odstavek 296. člena ZFPPIPP, četrti odstavek 300. člena in sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP določajo, da terjatev preneha (le) »v razmerju do stečajnega dolžnika«, ne pa tudi do drugih oseb. Upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, se določbe ZFPPIPP lahko logično razložijo le tako, da izpolnitve terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase.
Za to, da s prenehanjem pravne osebe zaradi končanja stečajnega postopka ne prenehajo tudi njene obveznosti, govori tudi določba 380. člena ZFPPIPP, ki pravi, da če se po končanju stečajnega postopka najde premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, se nad tem opravi stečajni postopek. Smisel stečajnega postopka je lahko le ta, da se dodatno poravnajo obveznosti stečajnega dolžnika. Logičen sklep je, da je stečajni dolžnik prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.
Nadalje 106. člen ZDavP-2[3] določa, da davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, pri čemer se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register. Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha. Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
- Razmislek o trenutni pravni ureditvi in stališču Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)
Zaradi gospodarske krize, ki se je začela v letu 2008, se je izjemno povečalo število stečajnih postopkov. Tudi zaradi trenutne recesije se bo v nekaj letih verjetno znatno povečalo število stečajnih postopkov. V stečajnih postopkih običajno ostanejo neplačani tudi davki in prispevki iz delovnega razmerja.
Neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja predstavlja tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1[4].
Ker se kazenski postopki zoper odgovorne osebe (direktorje, družbenike, itd.) začnejo šele čez nekaj let po začetku stečajnega postopka in ker so državni tožilci naklonjeni poravnavam in poplačilu škode nastale zaradi kaznivega dejanja, odvetniki v praksi iščemo možne rešitve nastale situacije na način, da bila sprejemljiva za vse strani (delavca, državo in odgovorno osebo).
Delavec želi imeti plačane davke in prispevke, da se mu bodo plačila lahko upoštevala v pokojninsko osnovo, država želi imeti plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa želi ustavitev kazenskega postopka zoper njo.
Delavec, za katerega niso bili plačani davki in prispevki, za tisto obdobje nima vštetih v pokojninsko osnovo. Ni povsem mogoče ugotoviti, kako bo ta izpad osnov vplival na končno povprečje pri izračunu pokojninske osnove, lahko pa domnevamo, da bo delavec oškodovan. V postopku reševanja takih zadev je tudi stališče Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bo delavec verjetno oškodovan.
V kazenskih postopkih velikokrat ugotavljam, da ostanejo neplačani davki in prispevki zgolj za nekaj mesecev, običajno od 3 do 6 mesecev, ki predstavlja čas ko je gospodarska družba postala insolventna in prenehala s plačevanjem davkov in prispevkov delavcem ter začetkom stečajnega postopka. Tako, da zneski neplačanih davkov in prispevkov v praksi znašajo med 5.000,00 do 40.000,00 EUR, redko tudi več.
Ker po koncu stečajnega postopka ni več pravne osebe ki bi bila dolžna plačati davke in prispevke, in ker zaradi pravila po 106. členu ZDavP-2 ni več davčne obveznosti oziroma le-ta z odpisom preneha, je trenutno stališče FURS, da tretje odgovorne osebe (npr. direktorji ali družbeniki) ne morejo plačati neplačanih davkov in prispevkov.
- sklep
Odgovor na uvodno vprašanje, ali je mogoče po koncu stečajnega postopka plačati davke in prispevke stečajnega dolžnika, je po trenutnem stališču FURS[5] negativen, saj na podlagi 106. člena ZDavP-2 z odpisom davčna obveznost preneha. Obveznost, ki je prenehala, pa po stališču FURS ni mogoče plačati.
Vendar pa je stališče Vrhovnega sodišča RS jasno, da obveznosti stečajnega dolžnika po njegovem prenehanju zaradi stečajnega postopka, ne prenehajo in se lahko poplačajo bodisi iz premoženja, ki je predmet zavarovanja ali s strani drugih oseb (porokov, družbenikov pri spregledu pravne osebnosti, itd.).
Verjetno FURS svoje stališče črpa iz dejstva, da je ZDavP-2 nasproti določbam Obligacijskega zakonika[6] in ZFPPIPP specialnejši.
Pa vendar je po mojem mnenju trenutna ureditev (ali zgolj stališče FURS) v škodo tako delavcu, kot tudi državi in odgovorni osebi.
Torej kaj bi bilo bolj pravilno? Ali je bolje, da ostanejo oškodovani delavci pri pokojnini in država pri pobiranju davkov in prispevkov?
Ali bi bilo bolje, da bi omogočili plačilo davkov in prispevkov s strani tretjih oseb (direktorjev, družbenikov…), ker bi tako delavci imeli vse pravice pri pokojnini, država pa plačane davke in prispevke, odgovorna oseba pa se ne bi znašla v kazenskem postopku?
Odvetnik Gregor Verbajs
Vir naslovne fotografije: data.si
[1] Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).
[2] Pravna mnenja 1/2013, str. 7, obr.
[3] Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 in nasl.).
[4] Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008 in nasl.)
[5] Finančna uprava Republike Slovenije.
[6] Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001 in nasl.).
