Pred kratkim sem se srečal z zelo zanimivo pravno situacijo, ki pa verjamem, da ni osamljena in je podobnih še veliko.

Poklicala me je žena moje stranke in sporočila, da je stranka zaradi dolgotrajne bolezni umrla. Stranka je bila edini družbenik in direktor v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo.

Čez noč je družba, ki je imela 5 zaposlenih ostala brez direktorja in brez lastnika. Brez osebe, ki bi vodila družbo in brez osebe, ki bi lahko imenovala novega zastopnika.

Zadeva je bila še veliko bolj zakomplicirana, ker je mesec dni pred smrtjo edinega družbenika in direktorja podal odstopno izjavo tudi prokurist.

Ali imate tudi vi enoosebno družbo, kjer ste sami družbenik in direktor?

Kaj se zgodi z enoosebno družbo, če umre edina oseba, ki je hkrati družbenik in direktor?

Kako je z lastništvom v družbah v primeru smrti družbenika in kako ga urediti?

Možnosti sta zgolj dve, prva je, da družbenik ničesar ne naredi, druga je, da se tudi primeri, ki nastanejo po smrti družbenika uredijo.

V kolikor družbenik ne bo storil ničesar bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Predmet dedovanja bo poslovni delež družbenika po zakonitih dednih redih, kot jih določa Zakon o dedovanju.

V (i) prvem dednem redu so otroci in zakonec po enakih delih, če zapustnik nima otrok v (ii) drugem dednem redu dedujejo starši in zakonec zapustnika, pri čemer dedujejo starši polovico in zakonec polovico, če ni staršev in zakonca dedujejo v (iii) tretjem dednem redu dedi in babice, in sicer polovico po očetovi strani in polovico bo mamini strani.

Če nadaljujem moj v uvodu predstavljen primer, naj dodam, da je družba imela dediče, ki niso želeli prevzeti družbe. Nastala je »mrtva« situacija, ko dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, družba pa ni imela zastopnika, ki bi odločal o tekočih poslih (izplačilo plač, tekoče dnevne odločitve…), poleg tega pa sodišče glede na izkušnje v nekaj mesecih ne bo ničesar odločilo. Dediči z družbo niso želeli imeti ničesar, ker je le-ta imela veliko dolgov (nekaj večjih kreditov…).

Če bo torej uvedeno zakonito dedovanje, kakšne možnosti imajo dediči?

Dediči bodo lahko sprejeli naslednje odločitve:

  • ali se bodo priglasili k dedovanju in zapuščino sprejeli;
  • ali se bodo zapuščini odpovedali;
  • ali pa bodo sklenili dedni dogovor in si zapuščino razdelili na podlagi sporazumnega dogovora (po sporazumu lahko poslovni delež družbe deluje zgolj en dedič, ali pa več dedičev skupaj).

Kaj se bo od dedovanja dalje dogajalo z družbo je v rokah dedičev, ki bodo dedovali poslovni delež.

Zgoraj predstavljena situacija, če družbenik ne naredi ničesar je po mojem mnenju najslabša, saj lahko negativno vpliva na družbo, na zaposlene in tudi na dediče.

Predlagam, da družbenik naredi vsaj eno izmed naslednjih zadev:

  • predvidi (družinsko) nasledstvo družbe;
  • naredi oporoko;
  • uredi interne akte družbe in imenuje še enega zastopnika

Absolutno najboljša zadeva je, da kot družbenik predvidite nasledstvo družbe v okviru katerega uredite naslednje:

  • Ne čakajte na upokojitev, ampak o prenosu družbe na druge, bodisi družinske člane ali tretje osebe (motivirane zaposlene), pričnite razmišljati pred upokojitvijo;
  • Poizvedite kakšne so želje in motivi glede prevzema družbe ostalih družinskih članov in ali sploh imajo željo nadaljevati s poslovanjem družbe, ter ali imate v družbi kakšnega zaposlenega, ki je zainteresiran za prevzem družbe;
  • V okviru pogovora z vsemi zainteresiranimi osebami uredite prenos odgovornosti in poslovnega deleža na nove osebe ter se zavarujete pred morebitnimi neželenimi aktivnostmi (skupno zastopanje več direktorjev, odkupna pravica poslovnega deleža…);

V kolikor ne boste predvideli nasledstva družbe vam svetujem, da napravite vsaj oporoko in v oporoki določite dediča poslovnega deleža.

Zelo koristno je, da poleg oporke uredite tudi interne akte družbe in imenujete še enega zastopnika. Povsem iz praktičnega razloga je dobro, da ima družba npr. še prokurista, ki zastopa družbo samostojno in brez omejitev. V kolikor se družbeniku kaj zgodi, bo lahko prokurist vodil družbo vse do izdaje sklepa o dedovanju, pri tem pa prokurist ne bo mogel obremeniti in odsvojiti nepremičnin, tako, da bo to premoženje družbe varovano.

V kolikor bi družba imela še prokurista, ki bi vodenje prevzel po smrti družbenika, se morate zavedati, da lahko tudi ta prokurist odstopi iz mesta družbe, vendar pa mu po zadnji sodni praksi sodni register ne bo dovolil odstop, če ne bo hkrati imenovan nov direktor ali prokurist. Družba namreč ne more biti brez zastopnika.

Svetujem da v aktih o ustanovitvi ali v družbenih pogodbah uredite oz. predvidite možnost dedovanja in s klavzulami določite pravice in obveznosti novih imetnikov poslovnih deležev.

V kolikor gre za več osebno družbo družbeniki velikokrat nimajo interesa sodelovati z dediči družbenika, zato lahko družbena pogodba predvidi možnosti, da podedovani poslovni delež do izpolnitve določenih pogojev nima glasovalnih pravic, ali da morajo dediči ponuditi odkup poslovnega deleža, itd. Možnosti je več, vse pa so odvisne od interesov družbenikov.

Sklepno:

  • Ne odlašajte z ureditvijo družbe za primer smrti družbenika;
  • Predvidite nasledstvo družbe še pred upokojitvijo;
  • Napravite oporoko;
  • Uredite interne akte in imenujte še enega zastopnika.

V kolikor potrebujete pomoč sem vam prijazno na voljo.

odvetnik Gregor Verbajs