Ali ste porok?

Mogoče kot direktor družbe, družbenik ali kot sorodnik?

Ali se zavedate odgovornosti poroštva?

Načelom boste ugotovili posledice poroštva šele takrat, ko bo upnik zoper vas pričel izvršilni postopek.

V enem izmed člankov sem predstavil posojilno pogodbo, ki je v praksi zelo aktualna pri fizičnih osebah za posojila v manjših zneskih.

Vendar pa sklepanje posojilnih pogodb prinaša določeno tveganje, zato vam bom v tem članku predstavil poroštvo, kot obliko zavarovanja obveznosti.

Tako boste lahko predvideli prednosti in slabosti poroštva. Predvsem pa boste jasno vedeli kaj vas čaka.

Poroštvo

Poroštvo ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 29. poglavju (členi od 1012 do 1034). Poroštvo je oblika utrditve obveznosti oziroma zavarovanja obveznosti med upnikom in dolžnikom, ki je sklenjena med upnikom in porokom s poroštveno pogodbo.

Pri sklenitvi poroštvene pogodbe se ne zahteva sodelovanje dolžnika. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.

V razmerju do upnika sta dva zavezanca in sicer glavni dolžnik iz pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom, in porok na podlagi poroštvene izjave v poroštveni pogodbi.

Porokova zaveza ni samostojna ampak je vezana na posojilno pogodbo in je akcesorna v razmerju do zavarovane obveznosti, kar pomeni, da:

  • brez glavne obveznosti poroštvo ne more nastati, niti ne more veljavno obstajati,
  • neveljavnost glavne pogodbe povzroči neveljavnost poroštva in
  • porok upniku ne odgovarja v večjem obsegu kot glavni dolžnik.

Porok je lahko vsak, kdor ima popolno poslovno sposobnost. Kot porok se lahko zaveže vsaka fizična oseba, ki ima popolno poslovno sposobnost, in pravna oseba. Obveznosti se lahko zavarujejo z več poroki hkrati, prav tako pa je mogoč dogovor, kjer se nekdo zaveže kot porok poroka.

V poroštveni pogodbi mora biti vsebovana poroštvena izjava, ki je veljavna, če je sklenjena v pisni obliki. Pisna oblika je pogoj predvsem zato, da se varuje poroka pred nepremišljenim dejanjem prevzema obveznosti poroštva. V izjavi mora biti zaveza poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika in bistvene modelitete obveznosti (vsebina obveznosti, zapadlost).

Obveznost poroka je omejena na višino obveznosti glavnega dolžnika, če pa je dogovorjeno, da je večja pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. Določba zmanjšanja na višino dolžnikove obveznosti je kogentna in se je ne da spremeniti s pogodbenim dogovorom.

Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo. Lahko pa je njegova odgovornost omejena na kakšen manjši del odgovornosti ali kako drugače vezana na lažje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od dolžnika. Prav tako porok odgovarja za povečanje obveznosti, ki je nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni bilo dogovorjeno kaj drugega.

Razmerje med upnikom in porokom

Upnik sme od poroka zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. Narava poroštva je subsidiarna, kar pomeni, da je porok dolžan plačati obveznost šele, ko je ne plača dolžnik. Porok ima možnost ugovarjati upniku, naj najprej terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika in šele nato njega. Če upnik opusti to dolžnost je lahko porok prost svoje odgovornosti. Vendar pa lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od dolžnika, če je očitno, da iz sredstev dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.

Porok se lahko zaveže, da odgovarja, kot porok in plačnik. V tem primeru odgovarja za obveznost kot dolžnik in upnik lahko zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. To je solidarno poroštvo, kjer sta dolžnik in porok izenačena v odgovornosti in tukaj porok nima ugovora naj upnik najprej zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika.

V praksi je daleč najbolj pogosto solidarno poroštvo, kar pomeni, če se boste zavezali kot solidarni porok dejansko odgovarjate kot glavni dolžnik. 

Porok lahko uveljavlja ugovore zoper upnikov zahtevek in sicer enako, kot bi ugovarjal dolžnik. Tako ima ugovore zastaranja, ugovor pobotanja in druge, nima pa tudi osebnih dolžnikovih ugovorov (ničnost in zastaranje posojilne pogodbe, itd.). Porok pa lahko uveljavlja svoje osebne ugovore, kot je ničnost poroštvene izjave, zastaranje upnikove terjatve proti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev, itd.

Porok je prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika. Kadar rok za izpolnitev ni določen, je porok prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.

Razmerje med porokom in dolžnikom

Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Pravico ima do povračila stroškov nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.

V primeru, da je bilo več solidarnih dolžnikov, ki so vsi imeli enega poroka lahko ta zahteva od kateregakoli izmed njimi, da naj mu povrne tisto, kar je plačal upniku skupaj s stroški.

Porok ima pravico zahtevati od dolžnika, da mu da določeno zavarovanje.

To je mogoče na podlagi naslednjih pogojev: da porok to zahteva še preden poplača upnika, da se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, da dolžnik ob zapadlosti še ni izpolnil svoje obveznosti, da je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo. Smisel takšne ureditve zavarovanja je, da ima porok možnost, da se mu povrne tisto, kar bo plačal kot porok.

Če je bilo več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.

Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.

Prednost poroštva je v preprosti sklenitvi poroštvene izjave, poroštvo ni povezano s posebnimi stroški in upniku za izpolnitev obveznosti odgovarja več oseb.

Slabost poroštva je, da je uspešnost izvršbe na premoženju dolžnika ali poroka odvisna od premoženjskega položaja teh oseb. Pogosto pa je upniku otežena presoja plačilne sposobnosti poroka.

Svetujem vam, da preberete članek o posojilni pogodbi, članek o obrestih in ostale članke, ki se navezujejo na zavarovanje obveznosti.

Dobili boste širši pregled nad obrestmi v posojilni pogodbi in možnostjo zavarovanja posojila.

odvetnik Gregor Verbajs