V sodnih postopkih veliko ljudi vlaga laične ugovore, pritožbe in vloge.

Navadno so v teh ugovorih, pritožbah in vlogah zlita osebna čustva o občutku pravičnosti.

Vsak želi povedati, da nekaj ni dolžan, da se mu dela krivica in da sodišče ali drug organ ne opravlja svojega dela.

Ta kratek prispevek namenjam vsem, ki želijo napisati laični ugovor, pritožbo ali vlogo na sodišče.

Predlagam vam, da pred pisanjem temeljito premislite o vprašanju, ali ste usposobljeni za pisanje ugovora, pritožbe ali vloge?

Verjetno si tudi zob ne popravljate sami, ampak greste k zobozdravniku.

Zgornje vprašanje dajem v premislek, ker želim, da v postopku uspete.

Tudi pravo, tako kot vsaka obrt, zahteva določena znanja in vedenja. Preden sem postal odvetnik sem moral narediti 5 let faksa, pravosodni izpit in imeti 4 leta praktičnih izkušenj.

Vendar, če se odločite za laično pisanje ugovora, pritožbe ali vloge, vam spodaj dobronamerno posredujem določene napotke.

1. Stroški

Ljudje pišejo laične ugovore, pritožbe in vloge zato, ker menijo, da bodo prihranili pri visokih stroških odvetnika.

Vendar je resnica povsem drugačna.

V postopku pa naj bo to pravdni, nepravdni, kazenski, izvršilni ali pa kateri drug imamo vedno stroške, ki se jim lahko izognemo oziroma smo plačilo teh stroškov oproščeni.

Začnimo pri sodni taksi.

Zakon o sodnih taksah – ZST-1 določa, da se pred sodišči v Republiki Sloveniji plačujejo takse. V nadaljevanju zakon vsebuje taksno tarifo, ki natančno pove koliko sodne takse je potrebno plačati za določen sodni postopek.

ZST-1 pa določa tudi poglavje o oprostitvi, odlogu in obročnemu plačilu sodnih taks. Pri sodišču morate takoj na začetku, ko vložite ugovor, pritožbo ali vlogo predlagati tudi oprostitev sodnih taks in priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Iz izkušenj vam lahko povem, da v kolikor imate povprečno slovensko plačo in nimate veliko likvidnostnih sredstev, da boste oproščeni plačila sodnih taks.

V nadaljevanju pridejo na vrsto stroški sodnega postopka.

To so stroški, ki nastanejo med sodnim postopkom ali zaradi sodnega postopka. To so izdatki za odvetnike, izvedence, začasne zastopnike in podobno.

Te stroške praviloma plača stranka sama med postopkom, vendar mora stranka, ki v postopku ne uspe nasprotni stranki povrniti njene stroške. Katere stroške je potrebno povrniti je odvisno od sodnega postopka.

V pravdnem postopku se gleda načelo uspeha s tožbo, in tisti, ki ne uspe mora povrniti stroške tistemu, ki uspe. V izvršilnem postopku pa se gleda načelo potrebnosti stroškov in tako naprej različno v različnih postopkih. Vsak postopek je specifičen. Tudi stroškov sodnega postopka ste lahko oproščeni na podlagi brezplačne pravne pomoči.

Brezplačna pravna pomoč predstavlja uresničevanje pravice sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (Zakon o socialnem varstvu).

Oseba, ki je po zakonsko določenimi pogoji upravičena do takšne pomoči, jo lahko koristi za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Brezplačno pravno pomoč izvajajo na okrožnih sodiščih, delovnih (in socialnem) sodiščih ter na upravnem sodišču skladno z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, pri čemer lahko za dostop uporabite ustrezne obrazce. Podatki o naslovih in uradnih urah so na voljo na internetnih straneh sodišč. Tudi glede brezplačne pravne pomoči vam svetujem, da za njo zaprosite, če izpolnjujete pogoje za njeno pridobitev.

2. Pisanje 

Če se sami lotite pisanja upoštevajte naslednja navodila:

• skrbno napišite vse podatke (sodišče, stranke, zadevo, namen vloge…);
• napišite dejstva in za dejstva predložite dokaze;
• pišite strukturirano v odstavkih;
• na koncu vsakega sklopa določene teme ali opisa dejstva navedite dokaze;
• odgovorite na vse navedbe nasprotne stranke;
• vlogo podpišite.

3. Sklep

Ne glede na zgornje napotke vam svetujem, da se predhodno pri odvetniku pozanimate, kakšne so vaše možnosti glede oprostitve plačila sodne takse in pridobitve brezplačne pravne pomoči, ter kakšne so možnosti uspeha v postopku.

Odvetnik vam bo podal oceno možnosti uspeha v postopku in podrobno obrazložil celotno situacijo. Da boste razumeli vaše možnosti uspeha in tudi kakšen stroške boste s postopkom imeli.

To vam svetujem, ker se prevečkrat odločate za pisanje ugovora, pritožb ali vlog, brez da bi imeli o tem znanje in vedeli kako vloge spisati.

Da ne bo pomote poudarjam, da s tem prispevkom vas ne odvračam od pisanja laičnih vlog, vendar vam želim sporočiti, da bodite pri pisanju previdni in premislite, ali ni bolje, da vam vlogo spiše odvetnik?

Želim vam pomagati, in sicer zato, da bodo vaše pravice v sodnih postopkih kar najbolje zavarovane. V praksi sem prevečkrat videl neuspeh strank, ki so same pisale laične vloge, kljub temu, da so sicer imele vse možnosti za uspeh.

Vsak ima takšen ali drugačen pravni občutek, vendar so odvetniki pravo študirali, imajo prakso in poznajo postopke in pravo, zato je najbolje, da pisanje ugovorov, pritožb in vlog prepustimo odvetnikom kot pravnim strokovnjakom.

Da vas nepoznavanje prava in strah pred sodnimi stroški ne bo odvrnilo od obiska odvetnika, vam s tem prispevkom sporočam, da ste pod določenimi pogoji lahko oproščeni sodnih stroškov, hkrati pa imate tudi kvalitetno zastopanje odvetnika.

Velikokrat pa odvetniki prvi prvi telefonski pogovor ali celo obisk ne računajo, tako, da vas prvi stik z odvetnikom lahko pravzaprav ne stane nič. Izvedeli pa boste pomembne informacije o vaši zadevi, na podlagi katerih se boste lahko odločili kako naprej v postopku.

V pravu rečemo Ignorantia iuris nocet (nepoznavanje prava škodi), zato naj vaše nepoznavanje prava vam ne bo v škodo.

Vljudno vas vabim, da si preberete še druge moje zapise na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs