Ste že kdaj vlagali izvršbo, pa z njo niste bili uspešni?

Ali je šel vas dolžnik po izvršbi še v stečaj in niste dobili plačila?

Takšne zgodbe gledam vsak dan in vas moram pomiriti.

Ni vaša krivda, da izvršba ni bila uspešna in da niste dobili plačila.

Namreč izvršba ni tako preprosta kot misli večina ljudi, podjetnikov, direktorjev, družbenikov in zaposlenih v družbi.

Vendar naj vas pomirim in povem, da je izvršba lahko zelo učinkovita, le pravilno in pravočasno se jo je potrebno lotiti. Največkrat že v fazi sklepanja pogodb.

Vendar naj vam najprej povem nekaj misli o izvršbi.

Če je atletika kraljica športa, potem je izvršba kraljica civilnega prava.

Se sprašujete zakaj?

Zato, ker šele v izvršbi dobite tisto po kar ste prišli k odvetniku.

Bodisi dobite plačilo svoje terjatve ali pa kakšno nedenarno izpolnitev (na primer izselitev najemnika iz poslovnega prostora ali stanovanja).

Dolžniki pogosto ne izpolnijo svojo obveznost prostovoljno oziroma takoj, ko lahko upnik od dolžnika zahteva izpolnitev.

Izvršba oziroma izvršilni postopek je zato zelo pomemben postopek, čeprav se mu v praksi ne posveča velike pozornosti.

V nadaljevanju bom predstavil bistvo izvršilnega postopka in v kratkem opisal njegove značilnosti ter povedal kakšen pravniški trik, kako priti čim hitreje do poplačila.

Uvedba izvršilnega postopka

Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika.

V praksi poznamo dve vrsti izvršbi, ena je izvršba na podlagi izvršilnega naslova, druga pa je izvršba na podlagi verodostojne listine.

Razlike in lastnosti vam bom podrobno predstavil v nadaljevanju in vam bo takoj vse kristalno jasno.

1. Izvršilni naslov

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova se vloži, ko ima upnik že pridobljen izvršilni naslov, izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vloži na podlagi verodostojne listine in predstavlja nekakšno izjemo od klasične izvršbe.

Kaj pa je izvršilni naslov in kaj verodostojna listina?

No poglejva.

Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna naslednje izvršilne naslove:

1. Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava – Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.
2. Izvršljiv notarski zapis – Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
3. Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Sedaj se zagotovo sprašujete kakšna je prednost izvršilnega naslova?

Če izvzamem sodne odločbe (ki jih je potrebno pridobiti v sodnem postopku) ostane nam najbolj praktičen izvršilni naslov pogodba v obliki notarskega zapisa. Včasih ne gre drugače in moramo v sodni postopek, velikokrat se je mogoče s pravilnim pravnim postopanjem izogniti poznejšemu pravdnemu postopku.

Naj vam povem tako.

V kolikor imate izvršilni naslov (npr. najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa) boste lahko takoj po poteku najemnega razmerja vložili predlog za izvršbo in pričeli z opravljanjem izvršilnih dejanj (izselitev najemnika in izterjavo najemnin).

V kolikor pa nimate izvršilnega naslova boste morali najprej v tožbo, da dobite sodbo in boste šele na podlagi sodbe lahko vložili predlog za izvršbo.

Povedano še drugače.

Vaš najemnik bo lahko uporabljal vašo nepremičnino približno 3 leta (ko boste zoper njega vodili sodni postopek), pri tem boste morali plačati sodne stroške (odvetnika, sodne takse…) in zelo velika verjetnost je, da ko boste dobili sodbo, bo šel vaš dolžnik že v stečaj.

Upam, da sem vam dovolj jasno predstavil koristi izvršilnega naslova.

Torej, naslednjič naj vam odvetnik sestavi odlično pogodbo, nato pa jo obvezno sklenite v obliki notarskega zapisa oziroma jo naj notar potrdi v obliki notarskega zapisa.

Izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe

Ko boste na podlagi izvršilnega naslova vložili predlog za izvršbo morate navesti tudi izvršilno sredstvo oziroma predmet izvršbe.

Upnik lahko predlaga različna izvršilna sredstva, odvisno od tipa terjatve, ki jo ima do dolžnika.

Terjatve delimo na denarne in nedenarne, slednje pa na tiste, ki jih lahko izpolni samo dolžnik osebno in tiste, ki jih lahko izpolni tudi tretja oseba.

Najpogostejše terjatve so denarne terjatve, s katerimi upnik od dolžnika zahteva plačilo denarja.

Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo:

• • prodajo premičnin,
  • prodajo nepremičnin,
  • prenos denarne terjatve,
  • vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev,
  • prodajo deleža družbenika in
  • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (banke).

Naj tukaj vam takoj povem eno skrivnost.

Po zakonu lahko izvršilnemu sodišču predlagate, da samo preveri premoženje dolžnika, tako, da vam v večini primerov ne bo potrebno iskati premoženja dolžnika.

Ali ni to super?

No pojdiva dalje.

Omejitev izvršbe in nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi

Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.

Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

Tukaj vas moram opozoriti na nekaj zelo pomembnega, kar veliko upnikov spregleda.

Bodite pozorni, da v kolikor je sodišče ustavilo izvršbo na vsa izvršilna sredstva in v pritožbenem roku niste predlagali novo izvršilno sredstvo ali zahtevali od dolžnika predložitev seznama premoženja, je izvršilni postopek ustavljen.

Morali boste ponovno vložiti predlog za izvršbo in ponovno plačati sodno takso.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

Dolžnik lahko zoper predlagano izvršbo ugovarja, ugovor pa mora biti obrazložen.

Dolžnik mora navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Zoper sklep o izvršbi lahko vloži ugovor tudi tretja oseba, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (npr. v kolikor izvršitelj zarubi predmet, ki ni od dolžnika, ali zakonec ugovarja, da gre za skupno premoženje…) in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. V primeru, da bo upnik ugovoru nasprotoval, bo morala tretja oseba tožiti na nedopustnost izvršbe ter predlagati odlog izvršbe do zaključka pravdnega postopka.

Tukaj naj vam povem, da je v praksi daleč največ ugovorov tretjih vloženih s strani zakonskih partnerjev.

Ker zakonca ali zunajzakonska partnerja pozabita urediti skupno premoženje, imata lahko nato v izvršbi veliko problemov.

Zato vam svetujem, da si vedno uredite premoženje z zakoncem. Zlasti je to pomembno tam, kjer je vključeno podjetniško premoženje (saj se spomnite zgodbe o ločitvi lastnika Amazona).

Izvršba na nepremičnine

Verjetno najbolj uspešna in tudi “grozeča” izvršba je izvršba na nepremičnine.

V kolikor se predlaga izvršba na nepremičnine vsak upnik hitro plača dolg, razen če je dolg zelo velik in ga ne more plačati drugače kot s prodajo nepremičnine.

Izvršbo na nepremičnine vodi sodišče z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.

Nepremičnina se proda na javni dražbi.

2. Izvršba na podlagi verodostojne listine

Izvršba na podlagi verodostojne listine je nekakšna “bližnjica” do pridobitve izvršilnega naslova.

Zakaj bližnjica?

Bližnjica zato, ker lahko na podlagi verodostojne listine predlagate izdajo sklepa o izvršbi in v kolikor dolžnik ne bo vložil ugovora ste pridobili izvršilni naslov – sklep o izvršbi.

V kolikor pa dolžnik vloži ugovor pa se postopek nadaljuje v pravdnem postopku kot klasična tožba.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je zelo pomembna za poslovne subjekte (podjetnike, gospodarske družbe), saj jim omogoča hitro in učinkovito pot do izvršilnega naslova in do poplačila svoje terjatve.

Verodostojna listina je:

• • faktura (račun),
  • menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjena zasebna listina,
  • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, 
  • obračun obresti in 
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (plačilna lista). 

Ker gre za izjemo od klasične izvršbe, zakon za izvršbo na podlagi verodostojne listine predpisuje tudi poseben postopek v primeru ugovora dolžnika, ker v primeru verodostojne listine terjatev ni nujno nesporna oziroma pravnomočno ugotovljena.

Za razliko od splošne ureditve, se v primeru vloženega ugovora šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v pravdi.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

3. Izvršilni stroški

Izvršilni postopek pa kljub dejstvu, da je zadnji postopek pred poplačilom upnika lahko predstavlja veliko stroškov upniku.

Seveda upnik te stroške nato prijavi v izvršilnem postopku in mu jih mora dolžnik povrniti, vendar pa je velikokrat lahko izvršba neuspešna, stroški upniku pa ostanejo.

Vendar mora upnik plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj sicer sodišče ustavi izvršbo.

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (sodne takse, stroški odvetnika, izvršitelja, izvedencev… ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

Prav tako mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

Zagotovo si ne želite, da bi dolžniku morali plačati njegove izvršilne stroške, zato bodite v postopku previdni. Še bolje pa je, da za postopek izvršbe angažirate odvetnika.

Povrnitev izvršilnih stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

Naj vam tukaj kar takoj povem, da morate v skladu s sodno prakso predlagati povrnitev stroškov v roku 30 dni, ko so nastali.

To pomeni, da takoj ko dobite obračun izvršitelja za njegove stroške, morate te stroške takoj prijaviti sodišču in zahtevati, da sodišče izda sklep, da je te stroške dolžan plačati dolžnik.

Sicer jih boste plačali sami.

Sklep

Izvršilni postopek je zelo pomemben postopek.

Pomemben je zlasti za podjetnike in gospodarske družbe ter tudi fizične osebe.

Pomembno je, da upnik postopek aktivno vodi in tudi sam aktivno išče premoženje dolžnika, ki ga je mogoče zarubiti in prodati.

Vsem, ki se izvršilnih postopkov lotijo sami želim svetovati, da izvršilni postopek ne pomeni zgolj elektronsko vložitev predloga za izvršbo in s strani sodišča izdan sklep o izvršbi.

Takrat se zabava šele začne.

Iz prakse vem, da se veliko izvršilnih postopkov nesrečno zaključi zgolj zato, ker jih upniki ne vodijo pravilno.

Sodišče je pristojno za opravo prisilne izvršitve terjatve, vendar ne na lastno iniciativo, zato je zelo pomembno, da upnik aktivno sodeluje v postopku, spodbuja sodišče (z urgencami, nadzorstvenimi pritožbami…), išče premoženje, predlaga morebitno novo izvršilno sredstvo in tako dalje.

Nespametno bi bilo, po pridobljeni pravnomočni in izvršljivi sodbi, podcenjevati izvršilni postopek in ostati brez poplačila.

Če ste prebrali do sem se vam zahvaljujem za prebrani članek.

Svetujem vam, da pravni problem od začetka rešujete z odvetnikom, in sicer od sklenitve pogodbe dalje.

Verjamem, da je korist odvetnika večja od njegovih stroškov.

Vabim vas k branju še drugih zapisov na blogu.

odvetnik Gregor Verbajs