Preden se spustimo v razpravo o ženitni pogodbi naj vas spomnim na zgodbo MacKenzie Scott, ki je po ločitvi od Jeffa Bezosa v trenutku postala ena najbogatejših žensk na svetu.

Zato je zlasti za podjetnike in podjetnice izjemno pomembno, da imajo urejena razmerja in vsak trenutek poznajo svoja tveganja.

Kaj je ženitna ali predporočna pogodba?

Pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) so bila premoženjska razmerja med zakoncema strogo določena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ni dovoljeval nikakršnih odstopanj od zakonsko določenih pravil. Vendar pa je z uveljavitvijo Družinskega zakonika leta 2019 prišlo do pomembne spremembe. DZ omogoča, da zakonca ali zunajzakonska partnerja prosto uredita svoja premoženjska razmerja s posebno pogodbo.

Ta pogodba, splošno znana kot ženitna pogodba (ali predporočna pogodba, kot jo poznajo v tujini), omogoča zakoncema, da skleneta dogovor o premoženjskem režimu, ki se razlikuje od zakonsko predpisanega. Če se zakonca o tem ne dogovorita, bo veljal zakoniti režim, ki ga določa DZ. S tovrstno pogodbo lahko partnerja uredita premoženjska razmerja med trajanjem zakonske zveze in v primeru razveze, ne pa tudi za primer smrti – za to obstajajo drugi pravni posli.

Kaj se zgodi, če se zakonca ne odločita za ženitno pogodbo?

Če zakonca ženitne pogodbe ne skleneta, bo med njima veljal zakoniti premoženjski režim, ki deli premoženje na skupno in posebno premoženje.

Posebno premoženje predstavlja vse, kar je zakonec pridobil pred začetkom zveze ali neodplačno med njenim trajanjem (denimo dediščine ali darila). To premoženje pripada zgolj tistemu zakoncu, ki ga je pridobil, in ni predmet delitve ob morebitni razvezi.

Na drugi strani je skupno premoženje vse, kar zakonca pridobita z delom ali odplačno med zakonsko zvezo. Pri delitvi tega premoženja velja domneva o enakosti deležev – vsak zakonec ima pravico do polovice skupnega premoženja, čeprav lahko eden od njiju dokazuje drugačno razmerje prispevkov.

Če torej ženitne pogodbe ni, bo v primeru razveze veljalo, da je vse premoženje, pridobljeno med zakonsko zvezo, skupno in predmet delitve. Zakonca lahko premoženje razdelita sporazumno ali, če to ni mogoče, na podlagi sodne odločbe.

Zakaj in kako skleniti ženitno pogodbo?

Ženitna pogodba ni omejena le na obdobje pred poroko. Bodoča zakonca, že poročena zakonca, pa tudi zunajzakonska partnerja jo lahko sklenejo kadar koli – bodisi pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem. Če se zakonca odločita za sklenitev takšne pogodbe, bo ta veljala od trenutka podpisa dalje, razen če se dogovorita drugače. Če pogodbo skleneta pred poroko, bo začela učinkovati z dnem poroke.

Pomembno je, da se zakonca pred podpisom pogodbe popolnoma seznanita s premoženjskim stanjem drug drugega. Neiskrenost pri tem lahko vodi v izpodbojnost pogodbe, kar omogoča drugemu zakoncu, da pogodbo izpodbija v roku enega leta odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti, najpozneje pa v treh letih od sklenitve pogodbe.

Zato je priporočljivo, da pogodbo sestavi izkušen odvetnik. Po sklenitvi je potrebno pogodbo še vpisati v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pri Notarski zbornici Slovenije, kar zagotavlja njeno pravno veljavnost.

Zakaj bi torej sklenili ženitno pogodbo?

Morda se vam na prvi pogled zdi, da ženitna pogodba ni najbolj romantična poteza. Vendar pa njena ključna prednost tiči v tem, da partnerjema omogoči popoln nadzor nad svojim premoženjem in prepreči morebitne zaplete v primeru razveze.

Zakonca lahko s to pogodbo zaščitita svoje premoženje, določita jasna pravila delitve in se izogneta dolgotrajnim sodnim postopkom, ki bi jih prinesla delitev premoženja po zakonitem režimu.

Namesto da bi se soočali z negotovostjo glede delitve premoženja v času, ki je že sam po sebi čustveno naporen, ženitna pogodba zagotavlja jasnost in hitrejšo rešitev.

Stranke se izognejo nepotrebnim stroškom odvetnikov in sodnih taks, kar pomeni, da lahko morebiten proces razveze poteka bolj enostavno, brez dolgotrajnih pravnih sporov in finančne negotovosti.

Zato ženitna pogodba ni le pravni dokument, temveč ključni korak k zaščiti vaše finančne prihodnosti in k zagotovitvi mirnejšega prehoda skozi potencialno turbulentne življenjske prelomnice.

V kolikor boste s partnerjem živeli srečno do konca svojih dni, pa bo ženitna pogodba »življenjska polica«, ki jo ne boste nikoli unovčili.

odvetnik Gregor Verbajs