Ali se ločujete in še niste uredili premoženjskega razmerja z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem?

Ali ste že ločeni in nikoli niste uredili premoženjskega razmerja z bivšim zakoncem?

Če je vaš odgovor pritrdilen, vam močno svetujem, da premoženjska razmerja čim prej uredite.

Zakaj?

Zato, ker boste lahko imeli veliko problemov, če razmerja ne uredite.

Na srečo se vedno več zakoncev odloča za sporazumno razvezo, kjer si po mojem mnenju prihranijo čas in nepotrebno “prepucavanje” na sodišču.

Ob razvezi si zakonca uredita premoženjsko razmerje tako, da si razdelita premoženje.

Veliko zakoncev ima kredit za avto, hišo in podobno.

Predstavil bom kako je s skupnimi dolgovi po razvezi zakonske zveze, kdo je odgovoren za skupne dolgove in kakšna je sodna praksa.

Premoženje zakoncev

Družinski zakonik (DZ) v 77. členu določa, da je posebno premoženje vsakega od zakoncev tisto premoženje, ki ga je pridobil zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze.

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno (solidarno) s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti (82. člen DZ).

Izhodišče na katerega se bom opiral, kako je z odgovornostjo zakoncev za dolgove nastale med zakonsko zvezo bo prav ta 82. člen. DZ.

Odgovornost zakoncev za dolgove

Zakonska določba o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem je kogentne narave, kar pomeni, da jih stranke ne morejo izključiti. Tudi po prenehanju zakonske zveze ne.

Tako je reklo tudi Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. II Ips 479/2008. V navedeni zadevi sodišča je upnik zahteval poplačilo od bivšega zakonca, za posojilo, ki sta ga zakonca vzela skupaj za nakup nepremičnine.

Na podlagi 82. člena DZ zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim, kot tudi s svojim posebnim premoženjem.

To pomeni, da lahko upnik terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca, ne glede na to, kdo je bil tisti, ki je konkretno obveznost prevzel.

To določa tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 395. členu, ki pravi, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.

Če celoten dolg poravna en zakonec, ima pravico terjati povračilo za del, ki da je dolžan plačati drugi zakonec. Takšne skupne obveznosti torej obremenjujejo oba zakonca.

Načelo nerazdelne (solidarne) odgovornosti za skupne obveznosti zakoncev je logična posledica uveljavljenih načel slovenske ureditve premoženjskih odnosov med zakoncema, to je načelo enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti.

Kot sem že povedal so določbe o solidarni odgovornosti zakoncev kogentne narave (ius cogens), zato jih stranke, v našem primeru zakonca, ne moreta izključiti, tudi po prenehanju zakonske zveze ne. V nasprotnem primeru bi bile možne zlorabe instituta razdelitve skupnega premoženja zakoncev in s tem oškodovanje njunih skupnih upnikov. Namen te ureditve je varovanje ekonomskega interesa upnika.

V praksi zakonca velikokrat naredita sporazum o razdelitvi skupnega premoženja s katerim uredita medsebojna razmerja.

To je sicer zelo dobrodošlo, ker se tako izogneta sodnemu postopku, vendar zakonca velikokrat na nekaj pozabita.

V večini primerih se zakonca v sporazumu o razdelitvi premoženja dogovorita, da en ostane v stanovanju ali hiši in prevzame nepremičnino ter plačevanje posojila.

Vendar se zaradi kogentnosti (prisilnosti) določb DZ ni mogoče razbremeniti drugega zakonca solidarne odgovornosti za poplačilo posojila.

Odgovornosti se zakonca ne razbremenita kljub temu, da se v sporazumu dogovorita, da en izstopa iz kreditnega razmerja in je prost obveznosti po kreditni pogodbi.

Dogovor, da dolg iz naslova npr. stanovanjskega kredita prevzame le en, je tako stvar njunega notranjega razmerja in je lahko podlaga za morebitni regresni zahtevek zoper enega od zakoncev.

Sporazum med zakoncema tako do tretjih oseb nima učinka in se zato z njim ne da razbremeniti solidarne odgovornosti.

Sklep

Ko zakonca naredita sporazum o razdelitvi premoženja je zelo pomembno, da medsebojna razmerja uredita tudi z upnikom.

Upnik je največkrat banka, s katero pa se je potrebno dogovoriti, da bo na mesto enega od zakoncev stopil novi porok ali pa, da se zagotovi kakšno drugačno zavarovanje.

V nasprotnem primeru lahko zelo hitro pride do situacije, ko en zakonec neha plačevati kredit in zaradi neurejenosti zadev z banko ali drugimi upniki, pride do izvršbe zoper drugega zakonca, ki je prepričan, da s kreditom oz. posojilom nima ničesar več skupnega.

Vabim vas k branju še drugih člankov na mojem blogu.

odvetnik Gregor Verbajs