Verjetno ni potrebno posebej poudarjati kaj so obresti.

Pa vendar mislim, da je dobro, da vam na kratko in sistematično povem kaj so pogodbene in kaj zamudne obresti.

In tudi v kakšni višini lahko zahtevate ene in druge.

Predvsem pa kako si boste obresti najlažje izračunali.

Pisal sem o posojilni pogodbi in o različnih oblikah zavarovanja (poroštvo, hipoteka…).

Za boljše razumevanje posojilne pogodbe sem vam pripravil članek o obrestih.

V praksi je tudi premalo poudarka na razlikovanju med pogodbenimi in zamudnimi obrestmi. Želim vam predstaviti vaše možnosti pri dogovoru glede vrste in višine obresti.

Obresti

Obresti so urejene v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in sicer od 374. do 383. člena OZ. Zamudne obresti pa ureja še Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1).

Pravna teorija obresti opredeljuje kot plačilo za prepustitev rabe denarnega zneska ali druge nadomestne stvari, ki se zaračunava v odstotku od vsote glavne terjatve in po času, v katerem uporaba traja.

Povedano bolj preprosto so obresti cena denarja.

Poleg glavnice dolguje dolžnik tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita.

Obresti so nadomestilo za uporabo denarja, njihov pravni temelj pa je lahko pravni posel (na primer posojilna pogodba, ki jo skleneta upnik in dolžnik) ali drugo pravno dejstvo (na primer nastop zamude s plačilom izposojenega denarja).

Iz teh dveh pravnih temeljev izhaja naslednja delitev obresti na zamudne in pogodbene obresti.

Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za kršitev obveznosti plačila določenega denarnega zneska ob zapadlosti.

Če ne vrnete izposojenega denarja, vam od trenutka, ko poteče rok za vrnitev denarja, začnejo teči zamudne obresti. Zamudne obresti tečejo v obdobju od nastanka zamude (zapadlosti denarne obveznosti) do plačila denarne obveznosti. Ves čas, ko po zapadlosti obveznosti izposojenega denarja ne vrnete, tečejo zamudne obresti.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se upnik in dolžnik s pogodbo dogovorita.

Tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti in prenehajo teči z zapadlostjo obveznosti (tečejo v času, ko je na primer posojilna pogodba v veljavi in prenehajo teči, ko nastopi datum, ko je posojilo potrebno vrniti). Upnik in dolžnik pa se lahko dogovorita, da pogodbene obresti tečejo v drugačnem obdobju, kot le v času od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.

Obresti so določene v odstotku od zneska, ki predstavlja glavnico denarne obveznosti za določeno obdobje.

V nadaljevanju bom pojasnil, da se stranki lahko dogovorita za višino obrestne mere pogodbenih obresti kot tudi za višino zamudnih obresti.

Načeloma stranki v pogodbi določita odstotek obrestne mere, po kateri se bodo obresti obračunale. Lahko pa se zgodi, da obrestna mera ni določena.

Tudi za obresti, tako kot za predmet obveznosti, velja, da mora biti obrestna mera določena ali določljiva. Obrestna mera bo določena, kadar je v pogodbi izrecno izražena z absolutnim številom odstotnih točk (na primer, da mora dolžnik plačati poleg glavnice obresti po obrestni meri 10% letno). Obrestna mera je določljiva, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti (na primer pogodbena obrestna mera je EURIBOR 2% letno). Določljiva obrestna mera se tako oblikuje na določenem bančnem trgu, pri čemer pa imata upnik in dolžnik možnost dogovora, da bo pogodbeno določena obrestna mera enaka obrestni meri na trgu ali da bo za določeno število odstotnih točk višja ali nižja, kot obrestna mera na trgu.

Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače.

Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Lahko pa je v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

S tem členom OZ določa prepoved obrestnih obresti, ki velja tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti. Če sta upnik in dolžnik dogovorjena za pogodbene obresti, ki so zapadle in so neplačane, ali zamudne obresti, ki so zapadle in so neplačane, na te obresti ne morejo teči dodatne obresti.

Stranke s pogodbo ne morejo izključiti pravilo prepovedi obrestnih obresti, ker zakon predvideva ničnost za tako pogodbeno določilo. Dopusten pa je dogovor, da se obrestna mera zviša, če dolžnik zamudi s plačilom zapadlih obresti.

Oderuške obresti

Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti po ZPOMZO-1 je 8%. Domneva se, da če je dogovorjena obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti več kot 12%, gre za oderuške obresti.

V primeru, da želi dolžnik dokazati ničnost oderuške pogodbe (ničnost določa 119. člen OZ) mora dokazati subjektivni in objektivni element.

Objektivni element je obstoj nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Subjektivni element je okoliščina, da je drugi pogodbenik izkoristil njegovo stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost. Vendar pa je pri oderuških obrestih dokazno breme prevaljeno na upnika in je tako olajšan dokazni položaj dolžnika, ki je pogosto ekonomsko šibkejša stranka razmerja.

Če upniku ne uspe izpodbiti domneve o oderuških obrestih, je pogodbeno določilo o višini obrestne mere zamudnih ali pogodbenih obresti nično, vendar le v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti.

Zamudne obresti

Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Obrestna mera zamudnih obresti po OZ znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače. ZPOMZO-1 določa, da je letna obrestna mera zamudnih obresti 8%. Lahko bi določal da je višja, kar je v preteklosti tudi bila.

Ker je ZPOMZO-1 glede na OZ specialnejši in ker že sam OZ določa, da velja letna obrestna mera 8%, če kakšen drug predpis ne določa drugače, se v pravnem prometu za zamudne obresti uporablja ZPOMZO-1, tako, da znaša obrestna mera zamudnih obresti trenutno 8% letno, če pa bi ZPOMZO-1 določal drugačno obrestno mero kot OZ, pa bi se uporabila obrestna mera določena po ZPOMZO-1.

Zamudne obresti imajo dvojno funkcijo.

Prva je nadomestilo za uporabo denarja v obdobju, ko je stranka v zamudi.

Druga je kaznovalna, saj dolžnika spodbuja k pravočasni izpolnitvi obveznosti.

Da nekdo postane zavezan za plačilo zamudnih obresti, ker ni pravočasno izpolnil pogodbene obveznosti, morata biti izpolnjeni dve predpostavki.

Nastati mora zamuda, ki ima objektivne znake protipravnega stanja. Stranka pride v zamudo, če svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev.

Vendar pa stranka ne pride v zamudo, če ima stranka pravico odkloniti svojo obveznost (uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, uveljavlja ugovor ogroženosti izpolnitve, če uresniči pravico odstopa od pogodbe).

Druga predpostavka je, da mora vzrok za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti izvirati iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti.

Domneva se, da vzrok za kršitev izvira iz sfere te pogodbene stranke, vendar vedno lahko dokaže nasprotno.

Obrestna mera po ZPOMZO-1 se uporablja samo, če se stranki o višini obrestne mere zamudnih obresti ne dogovorita drugače, saj OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti služi strankam kot navodilo, v katerih mejah naj urejata medsebojna pravna razmerja in se uporablja le, če se ne dogovorita drugače.

Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dolžnikove zamude nastala kakšna škoda. Vendar ima upnik v primeru, da je škoda, ki mu je nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

To so procesne obresti, za katere velja izjema od načela prepovedi obrestnih obresti, ki smo jih razložili zgoraj.

Zato upnik ob vložitvi tožbe natekle obresti uveljavlja tako, da sešteje vse zapadle in neplačane pogodbene oziroma zamudne obresti za obdobje do vložitve tožbe, s katero uveljavlja zahtevek za njihovo plačilo poleg same glavnice. Od vložitve tožbe dalje pa zahteva obresti od vložitve tožbe do plačila.

Pogodbene obresti

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.

Če so pogodbene obresti dogovorjene, stranki pa nista določili obrestne mere in zapadlosti, je višina obrestne mere 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti, razen če se dogovorita za drugačno zapadlost.

Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. To pravilo ne velja za zamude obresti. Te tečejo od nastanka zamude do njenega plačila.

Določbe OZ o pogodbenih obrestih veljajo smiselno tudi za druge obveznosti, pri katerih so predmeti stvari, določeni po vrsti. Ta določba se uporablja za nadomestne stvari, ki pa niso denar. Nadomestne stvari so posamezni kosi, ki nimajo nobenega svojskega pomena in jih lahko med seboj zamenjujemo. Primer so žito, vino, olje, zlato itd. Če so dogovorjene obresti za uporabo določene količine nadomestne stvari, se tudi plačujejo v stvareh iste vrste, kot je glavnica.

S tem člankom sem želel približati pomen obresti predvsem pri posojilni pogodbi.

Za posojilno pogodbo sem napisal svoj članek, ki je v povezavi s tem.

Predlagam, da oba članka dobro preberete, saj boste le tako dobro razumeli posojilno pogodbo in obresti, ki jih boste določili v njej.

Za varnost v pravnem prometu vam bom napisal še veliko člankov, katerih namen je, da vam pomagam pri pravnih zadevah.

Vljudno vas vabim k branju tudi drugih člankov.

odvetnik Gregor Verbajs